SKUPAJ MOČNEJŠI


Delovanje Slovenije v OZN

Slovenija je članica OZN od leta 1992. OZN največ pozornosti usmerja na vprašanja človekovih pravic, mednarodnega prava, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, zelo pa se posveča tudi ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Dejavna je tudi v specializiranih agencijah in funkcionalnih komisijah OZN (WHO, UNESCO, UNICEF itd.). Že 60 let deluje tudi Društvo za Združene narode za Slovenijo.

Zgodovina vključevanja Slovenije v OZN

Slovenija je postala članica OZN 22. maja 1992, s potrditvijo Generalne skupščine. S sprejetjem v OZN se je končal proces osamosvajanja naše države, ki je tako postala suverena, neodvisna in mednarodno priznana država. Še pred uradnim sprejetjem v OZN je bila Slovenija sprejeta v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki deluje v okviru OZN.

Članstvo v OZN pomeni sprejemanje mnogih pomembnih odgovornosti, vendar po drugi strani ponuja številne priložnosti za uveljavitev v mednarodnih odnosih. Slovenija deluje v OZN prek svojih stalnih predstavništev pri sedežu organizacije v New Yorku, Ženevi in na Dunaju.

Slovenija v okviru OZN poleg vprašanj človekovih pravic in mednarodnega prava posebno pozornost namenja vprašanju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, reformi Varnostnega sveta in obravnavi razorožitvenih vprašanj. Zlasti je dejavna pri odpravi protipehotnih min, ki po svetu vsako leto zahtevajo veliko žrtev. Leta 1998 je bila tako ustanovljena Mednarodna fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) s sedežem v Sloveniji.

Pomemben dogodek za Slovenijo je bilo tudi sprejetje v Organizacijo ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) maja 1992; že od leta 1991 v RS deluje tudi Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

Slovesnost ob sprejetju Slovenije v OZN, New York, 22. maja 1992 (Vir: UN Photo)

Slovesnost ob sprejetju Slovenije v OZN, New York, 22. maja 1992 (Vir: UN Photo)

Vključevanje Slovenije v delo OZN

V prvih letih članstva je Slovenija največ pozornosti namenjala vprašanjem kolektivne varnosti, predvsem v Varnostnem svetu in Generalni skupščini; v zvezi s to tematiko se je zlasti posvečala ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v jugovzhodni Evropi. Njena pozornost je bila usmerjena tudi k vprašanjem človekovih pravic in trajnostnega razvoja.

Članstvo Slovenije v OZN je odpiralo vrata dejavnejšemu sodelovanju v najpomembnejših skladih, agencijah in programih OZN. V Sloveniji je bil tako konec leta 1993 ustanovljen Odbor za UNICEF (Sklad OZN za otroke), začetki njegovega delovanja pa so temeljili izključno na prostovoljnem delu članstva in prvega izvršilnega odbora. S prevzemanjem vse večjega deleža prodaje voščilnic in drugih izdelkov, ki jo je dotlej uspešno izvajalo Društvo za Združene narode za Slovenijo, pa so se postopoma izoblikovale razmere za bolj profesionalno in usklajeno delo.

Visoki komisar ZN za begunce (UNHCR) je februarja 1992 odprl predstavništvo v Sloveniji, saj se je zaradi vojne vanjo zateklo veliko beguncev iz Hrvaške in pozneje tudi iz Bosne in Hercegovine. Danes ima UNHCR regionalni urad na Madžarskem, ki je pristojen tudi za Slovenijo.

V OZN so države razdeljene po regionalnih skupinah (skupina vzhodnoevropskih držav, skupina zahodnoevropskih držav, afriška skupina, azijska skupina, skupina latinskoameriških in karibskih držav). Slovenija je leta 1996 vstopila v vzhodnoevropsko regionalno skupino držav, znotraj katere kandidira v voljene organe OZN.

Pomemben mejnik članstva Slovenije v OZN je izvolitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN v obdobju 1998–1999. Slovenija je bila tako prvič dejavno vključena v oblikovanje in sprejemanje odločitev o vprašanjih ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Pri iskanju rešitev je izhajala iz načela spoštovanja Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava.

Predsedujoči Varnostnega sveta, tedanji slovenski stalni predstavnik pri OZN dr. Danilo Türk, in tedanji generalni sekretar OZN Kofi Annan na zasedanju Varnostnega sveta v New Yorku, 5. novembra 1999 (Vir: Arhiv MZZ)

Predsedujoči Varnostnega sveta, tedanji slovenski stalni predstavnik pri OZN dr. Danilo Türk, in tedanji generalni sekretar OZN Kofi Annan na zasedanju Varnostnega sveta v New Yorku, 5. novembra 1999 (Vir: Arhiv MZZ)

Slovenija je leta 1997 prvič sodelovala v mirovni operaciji pod vodstvom OZN. Prvi slovenski vojaki so delovali v misiji OZN na Cipru, njihove glavne naloge so bile opazovanje, nadzor in posredovanje v incidentih na razmejitvenem območju med grškim in turškim nadzorom otoka. Prvi policisti iz Slovenije so sodelovali v mirovni operaciji OZN na Vzhodnem Timorju leta 2000. Do danes je v operacijah pod vodstvom OZN sodelovalo že več kot 5000 slovenskih pripadnikov.

Generalni sekretar OZN Ban Ki-mun na obisku v Sloveniji, 2008 (Vir: UN photo)

Generalni sekretar OZN Ban Ki-mun na obisku v Sloveniji, 2008 (Vir: UN photo)

Slovenija si je po izteku nestalnega članstva v Varnostnem svetu OZN začela dejavneje prizadevati za članstvo v drugih pomembnih organih, agencijah, komisijah, skladih in programih OZN. Dvakrat je bila članica Izvršnega odbora Sklada OZN za otroke – UNICEF (2002–2004), en mandat članica izvršnih odborov UNESCO, Programa OZN za razvoj (UNDP) ter Sklada OZN za populacijske/demografske
zadeve (UNFPA).

Bila je tudi članica posvetovalnega odbora Sklada OZN za ženske (UNIFEM), naši strokovnjaki so bili izvoljeni v Odbor za odpravo diskriminacije proti ženskam (CEDAW), Komisijo za mednarodno pravo (ILC) in Odbor za pravice invalidov (CRPD).
Pomemben dogodek v drugem desetletju članstva Slovenije v OZN je bila izvolitev v Svet za človekove pravice, stalni organ OZN, namenjen celoviti obravnavi položaja človekovih pravic po vsem svetu. Svet je bil ustanovljen leta 2005 kot eden pomembnejših dosežkov 60. zasedanja Generalne skupščine OZN. Slovenija je kot njegova članica v letih 2007–2010 posebno pozornost namenila zavzemanju za pravice najbolj ranljivih družbenih skupin, in sicer žensk in otrok.

Kje lahko izveš še več o Organizaciji združenih narodov?

V Društvu za Združene narode za Slovenijo!

Prostovoljki društva (Vir: Društvo za Združene narode za Slovenijo, Martin Brumec)

Prostovoljki društva (Vir: Društvo za Združene narode za Slovenijo, Martin Brumec)

Spletna stran društva: www.unaslovenia.org
Cankarjeva 1/II, Ljubljana

Društvo za Združene narode za Slovenijo je bilo ustanovljeno leta 1951 kot organizacija, ki podpira OZN v njeni vlogi varuha svetovnega miru in stabilnosti. Glavni cilj društva je obveščanje javnosti o načelih, ciljih in dejavnostih OZN. V ta namen prireja predavanja in okrogle mize, proslave, nagradne natečaje in ekskurzije.

Društvo že vrsto let posebno pozornost namenja mladim, zlasti osnovnošolcem, in zato zanje pripravlja številne dejavnosti, prek katerih se izobražujejo na področju človekovih pravic. S tem naj bi se povečala njihova občutljivost za vprašanja v zvezi z enakopravnostjo, svobodo, duševno in telesno integriteto ter varnostjo.

Društvo ima v knjižnici veliko kakovostne strokovne literature na temo človekovih pravic, ki jo lahko člani in drugi obiskovalci prebirajo v čitalnici, večino pa si je mogoče tudi izposoditi. V njegovi knjižnici je mogoče najti tudi izdaje, ki so prilagojene mlajšim bralcem, čeprav je največ knjig namenjenih starejšim ali bolj motiviranim mladostnikom, predvsem kot pomoč pri pisanju referatov in seminarskih nalog. Društvo že več let skrbi za spletne strani (www.unaslovenia.org), na katerih poleg objav dogodkov ponuja tudi izobraževalne vsebine. V okviru založniške dejavnosti društvo prevaja strokovno literaturo ter dokumente in publikacije OZN.

Stojnica društva na Festivalu Lupa 2011 (Vir: Društvo za Združene narode za Slovenijo, Martin Brumec)

Stojnica društva na Festivalu Lupa 2011 (Vir: Društvo za Združene narode za Slovenijo, Martin Brumec)

Društvo je v zadnjih letih na osnovnih šolah izvedlo več delavnic, na katerih so z otroki, učenci in dijaki predstavljali problematiko človekovih pravic.

Značka Organizacije klubov OZN Slovenije (Vir: Simon Konobelj)

Značka Organizacije klubov OZN Slovenije (Vir: Simon Konobelj)

V društvu ugotavljajo, da se mladi najbolj množično odzovejo na nagradne razpise, zato vsako leto ob dnevu človekovih pravic organizirajo natečaj za likovna, literarna in fotografska dela za osnovnošolce in dijake, ki je osredotočen na eno od človekovih pravic. Ker večina učiteljev pripravo izdelkov za natečaj vključi v svoje učne ure, v društvu natečaj vidijo kot priložnost, da se s problematiko človekovih pravic seznani kar najširši krog otrok. Izvedena sta bila tudi dva razpisa za otroške zgodbe na temo razvojnih ciljev tisočletja. Njun glavni namen je bil z zgodbami najmlajše ozaveščati o svetovnih problemih (revščina, neenakopravnost itd.), na katere opozarja osem razvojnih ciljev tisočletja. Z zgodbami se želi otrokom v Sloveniji predstaviti tudi temnejša podoba sveta, v katerem njihovi vrstniki še nikoli v življenju niso v rokah držali prave žoge, kjer je šolanje za nekatere nedosegljivo, in ne »nujno zlo« in v katerem je mnogo otrok zaradi naravnih nesreč ostalo brez domov. Najboljše otroške zgodbe so objavljene v publikaciji in na spletni strani milenijske kampanje, kar je prvi korak pri odpravljanju primanjkljaja na področju
literature na temo človekovih pravic, ki je namenjena otrokom.

V okviru drugih projektov so pripravljene še druge dejavnosti za mlade, na primer natečaj za kratke filme na temo miru za mladostnike in delavnica o človekovih pravicah. ipd. Najboljše otroške zgodbe so objavljene v publikaciji in na spletni strani milenijske kampanje, kar predstavlja prvi korak pri odpravljanju primanjkljaja na področju literature na temo človekovih pravic, ki je namenjena otrokom.

V Slovenj Gradcu!

Slovenj Gradec je od leta 1989 kot edino slovensko mesto nosilec častnega naziva glasnik miru OZN, in tako sodi v ugledno družbo mest z vseh celin, ki so si ta naziv prislužila s prizadevnim delovanjem za mir na različnih področjih družbenega življenja. Mesto, ki je bilo v svoji bogati zgodovini vselej majhno, a močno kulturno središče, ki je presegalo meje svoje kotline, so kot prostor povezovanja močno zaznamovale mednarodne prireditve, ki so se v njem zvrstile od prve razstave Mir, humanost in prijateljstvo med narodi leta 1966 pod pokroviteljstvom takratnega generalnega sekretarja OZN U Tanta iz Burme. Ob likovnih razstavah se je v Koroški galeriji likovnih umetnosti skozi desetletja izoblikovala pomembna stalna zbirka umetniških del, Slovenj Gradec pa je svojo podobo in identiteto mesta tesno povezal z delovanjem v prizadevanjih za mir, kulturo nenasilja in sožitje v širšem slovenskem okolju in mednarodnih povezavah. Predstavniki občine so dejavni v mednarodnem združenju mest glasnikov miru, med drugim so bili več mandatov člani izvršnega odbora in gostitelji redne letne konference združenja. V mestu vsako leto prirejajo odmeven natečaj za otroško literarno in likovno delo na teme z jasnim mirovniškim sporočilom ter tradicionalni Mirovniški festival na dan OZN. Dejavnostim lokalne skupnosti se vrsto let pridružujejo še Klub za UNESCO Slovenj Gradec ter učenci Prve osnovne šole, članice nacionalne mreže UNESCO šol ASP-net . Prav mladi s svojimi prizadevanji zagotavljajo, da bo Slovenj Gradec tudi v prihodnje živel s svojim poslanstvom.

Listino o imenovanju Slovenj Gradca za mesto Glasnik miru je 19. septembra 1989 podpisal generalni sekretar OZN Pérez de Cuéllar. Na ta dan Slovenj Gradec praznuje svoj občinski praznik (Vir: Občina Slovenj Gradec)

Listino o imenovanju Slovenj Gradca za mesto Glasnik miru je 19. septembra 1989 podpisal generalni sekretar OZN Pérez de Cuéllar. Na ta dan Slovenj Gradec praznuje svoj občinski praznik (Vir: Občina Slovenj Gradec)

V slovenskih splošnih knjižnicah!

Splošne knjižnice v Sloveniji in po svetu so vidni glasniki, spodbujevalci in izvajalci načel in vrednot OZN. Hranijo številna gradiva, ki govorijo o pomenu in vlogi OZN vse od njenega nastanka: Dokumenti človekovih pravic, Vzgoja mladine za razumevanje med narodi, Svet po meri otrok, OZN in človek so samo nekatere od knjig, ki jih v knjižnicah najdete o tej tematiki.

Hkrati so knjižnice posebno pomembne zaradi poslanstva, ki ga imajo, tako pri nas kot po vsem svetu. Eden od ciljev OZN je namreč odločen boj za vključitev vseh prebivalcev tega sveta v globalni dialog, kar pomeni boj za to, da je večina svetovnega prebivalstva pismena. Pismenost danes ne pomeni samo, da znamo brati, torej smo bralno pismeni, ampak da znamo uporabljati informacije ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, torej smo informacijsko pismeni.

Splošne knjižnice pomagajo pri vključevanju vsakega posameznika v globalni dialog: z zagotavljanjem prostega dostopa do tiskanega gradiva, s širjenjem informacijske pismenosti in s sodelovanjem v programih za boj proti različnim vrstam nepismenosti ter z omogočanjem uporabe informacijske tehnologije – računalnikov so knjižnice vrata v svet 21. stoletja, ki jih povezujejo Delorsovi stebri, ki zavezujejo vse članice Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Samo družba, ki se ves čas uči, je porok za razvoj in odgovorno sprejemanje odločitev posameznika in družbenih skupin.

Knjižnice so razširjene po vsem svetu, v različnih družbah in kulturah na različnih stopnjah razvoja. Čeprav so v posameznih okoljih različno razvite, imajo vendarle nekaj skupnega: zagotavljajo dostop do znanja, informacij in iz domišljije porojenih del, ki so na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe. Zato imajo pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju demokratične družbe, saj posamezniku zagotavljajo dostop do obsežne in bogate zbirke znanja, idej in mnenj.

Ob pomoči knjižnic in gradiva, ki je v njih na voljo in predstavlja veliko večino človekove ustvarjalnosti in znanj ter je neomejeno dostopno vsakemu posamezniku, bo lahko človeštvo ustvarilo tak svet, v katerem bodo človekove pravice in svoboščine nekaj povsem samoumevnega.

V Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije!

Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije (SFA) med več kot osem tisoč filmi hrani tudi nekaj filmov o OZN. Pripravila jih je prav OZN z namenom, da celoviteje predstavi samo organizacijo in njeno delovanje. Filmi so večinoma dostopni v angleškem jeziku.

V nadaljevanju predstavljamo kratke povzetke nekaj kratkih filmov (trajanje največ 25 minut), ki so na voljo v SFA. Po dogovoru je mogoč tudi ogled predstavljenih filmov s skupino učiteljev ali skupino učencev:

Izziv in obljuba / The Challenge and the Promise
Prikaz uvajanja pomoči z novimi tehnologijami v tretjem svetu, predvsem v Afriki in Aziji, na področju šolstva, kmetijstva, zdravstva, kovinske in grafične industrije ter varstva kulturnih spomenikov, med njimi Abu Simbla v Egiptu in Angkor Vata v
Kambodži.

Delavnica miru / Workshop for Peace
Obisk v palači OZN v New Yorku ter prikaz arhitekturnega pomena zgradbe in njenega poslovanja.

Priprava gradbišča / Clearing the Way
Pogled na New York iz zraka, utrip velemesta z značilnimi hišami, pred katerimi ljudje posedajo na stopniščih, otroci se brezskrbno igrajo, tudi v gradbeni jami, kamor pridejo gradbinci in začnejo pripravo na gradnjo palače OZN, pred tem pa otrokom še razložijo osnove urbanizma, jih povabijo v arhitekturne biroje ter in jih peljejo na sladoled.

Varnostni svet / The security council
Delovanje Varnostnega sveta OZN in reševanje kriznih žarišč v petdesetih letih dvajsetega stoletja, vojne za neodvisnost Indonezije, arabsko-palestinske vojne, korejske vojne in krize v Kongu.

OZN – največja potreba / The first Priority
Zemeljski globus, prikaz različnih ras in načinov življenja, suše in naravnih nesreč, razlik med revnim in bogatim svetom ter pomoči OZN revnemu prebivalstvu našega planeta v hrani, kmetijski mehanizaciji, z zatiranjem škodljivcev in cepljenjem goveda.

Kongo: pot v prihodnost / Congo – The way ahead
Mesto v Kongu, ples tamkajšnjih plemen, slike sužnjev iz preteklosti, plantaže in izkoriščanje rudnih bogastev, vojne in vstaja proti kolonialnim gospodarjem ter posledično velik zastoj v gospodarstvu, ki ga v OZN skušajo ublažiti s šolanjem domačinov za vodenje države in gospodarskih družb.

Na spletni strani UNIS-a!

Informacijska služba Urada OZN na Dunaju (The United Nations Information Service – UNIS) je odgovorna za stike z javnostmi in je Informacijski center OZN za Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo. Spletna stran je v slovenskem jeziku dostopna na naslovu:
www.unis.unvienna.org/unis/index.html.

V avdiovizualni knjižnici!

Avdiovizualna knjižnica za mednarodno pravo OZN je bila ustanovljena leta 2008 in je brezplačno dostopna na internetu na naslednjem naslovu: www.un.org/law/avl. Knjižnica je vir visoko kakovostnih prispevkov s področja mednarodnega prava, ki so lahko podlaga za usposabljanje in raziskovanje s področja OZN. Avdiovizualna knjižnica sloni na treh stebrih: (1) zgodovinski arhiv, ki vsebujejo dokumente in avdiovizualno gradivo, ki se nanašajo na pogajanja in sprejemanje pomembnih pravnih instrumentov pod okriljem OZN, (2) predavanja uglednih mednarodnih pravnikov z vsega sveta o praktično vseh temah mednarodnega prava in (3) raziskovalna knjižnica, ki ponuja povezave do mednarodnih pogodb, znanstvenih prispevkov, publikacij in drugih pomembnih dokumentov OZN.

Ibrahim Nouhoum – moja zgodba

Ko sem dobil štipendijo za študij v takratni Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, niti v sanjah nisem pomislil, da bom pristal v Sloveniji. Iskreno povedano, o njej še nisem slišal, nič vedel, poznal sem glavno mesto takratne Jugoslavije, slišal sem o voditelju Titu, slišal sem za Sarajevo, kraj, ki je bil usoden za začetek prve svetovne vojne, za nogometna kluba Crveno zvezdo in Partizan (v moji domovini, Maliju, so klub Crvena zvezda po radiu v francoščino prevedli kot »Étoile Rouge de Belgrade«).

Jugoslavija je bila znana po Gibanju neuvrščenih, v katerem so delovale tudi številne afriške države. Takratni predsednik Republike Mali Modibo Keita je bil zelo dejaven v tem gibanju in na to smo bili zelo ponosni. Tudi pozneje je Mali kot država članica OZN negoval dobre odnose z vsemi svetovnimi političnimi bloki ne glede na ideologijo, tako da je bilo njegovo delovanje v OZN in še zlasti v Gibanju neuvrščenih dokaj naravno in samoumevno, tudi v tistih časih hladne vojne in delitve med vzhodnim in zahodnim blokom.

Usoda je hotela, da sem prišel študirat v tako oddaljeno državo. To je zelo velik izziv za vsakega mladega človeka. V drugi državi, ki je drugačna od rojstne zaradi drugega jezika, drugačnih kulturnih navad in podnebja, je treba na novo reševati uganke preživetja. Tako sem torej na hladen decembrski dan s kolegi pristal v Ljubljani. Pokojni profesor Pavle Božič iz Zavoda za mednarodno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje (ZAMTES) nam je ponudil štipendijo, nas toplo sprejel, njegov izraz ob srečanju s prvim afriškim študentom (še posebno iz Malija) je na naše skoraj zamrznjene obraze narisal nasmeh.

Novica, da v Ljubljano (imena nisem niti znal izgovarjati) prihaja večja skupina malijskih študentov in drugih študentov iz Afrike, je bila sprejeta z odobravanjem. Zveza afriških študentov je bila tedaj zelo aktivna, njena sestava je že spominjala na Organizacijo afriške enotnosti. Posebno doživetje je bilo, ko so se Afričani srečali in spoznali tako daleč od domovine. Ampak največji izziv je bilo priti v stik z domačini, zaradi neznanja slovenskega jezika je bilo na tesnejše stike treba še malo počakati. To je bil čas, ko je bilo treba izkoristiti svojo sposobnost sporazumevanja z mimiko in gestami, še posebno v trgovinah. Jezikovno oviro je treba v tuji državi čim prej premagati.

Znanje slovenskega jezika je pozneje omogočilo sodelovanje s klubi OZN v Sloveniji in Mednarodnim klubom prijateljstva. Slovenski jezik nam je olajšal tudi sporazumevanje z drugimi študenti iz Afrike in drugih držav sveta ter nas združil. Navzočnost malijskih študentov v Sloveniji, Zveza afriških študentov, Klub mednarodnega prijateljstva in klubi OZN v Sloveniji so
poskrbeli za družbeni stik z domačini.

Ibrahim Nouhoum z učenci OŠ Martina Krpana, Ljubljana, 11. januar 2012 (Vir: prof. Zdenka Schauer)

Ibrahim Nouhoum z učenci OŠ Martina Krpana, Ljubljana, 11. januar 2012 (Vir: prof. Zdenka Schauer)

Klubi OZN so bili združeni v mrežo, ki je delovala v osnovnih šolah, in prek njih smo imeli priložnost predstaviti svoje dežele. Ugotovili smo, da domačini skoraj nič ne vedo o naših državah, veliko je bilo stereotipov. Prek klubov OZN (in zgoraj omenjenih organizacij) smo obiskovali osnovne in srednje šole ter celo občine. Še posebno mladi v klubih OZN so bili izredno dovzetni za spoznavanje drugih kultur in navad. Njihovi poletni in zimski tabori so bili zelo obiskani, z veseljem sem se jih udeleževal. Razpoloženje je bilo zelo prijateljsko, torej v duhu ciljev OZN. Učenci so se pomerili v znanju iz zemljepisa, zgodovine in delovanja organov OZN. Srečevali so se učenci z različnih koncev Slovenije.

Klubi OZN v Sloveniji so izvajali to, kar danes učeno imenujemo globalno učenje. Prav gotovo so bila prizadevanja za večkulturni dialog koristna. V šolah po Sloveniji sem imel tudi sam priložnost predstaviti svojo domovino. Razlagal sem jim o njeni legi, kulturnih značilnostih in izzivih na poti razvoja. Poleg znanja so učenci razvijali duha prijateljstva in solidarnosti z drugimi narodi.

Številni strokovnjaki v Sloveniji so pridobili veliko znanja v okviru klubov OZN in Kluba mednarodnega prijateljstva ter Društva za ZN za Slovenijo, ki deluje še danes. Nikakor ne smem pozabiti na vlogo prijaznega osebja v pisarni Društva za ZN za Slovenijo, ki skrbi, da ljudje pridejo v stik s publikacijami OZN in drugih mednarodnih organizacij. Njihovo delovanje je zelo pomembno za slovensko mladino. Danes ima že veliko drugih nevladnih organizacij podobne cilje kot Društvo za ZN za Slovenijo, tako da ni več težko spodbujati idealov OZN. Sodelovanje Ministrstva za zunanje zadeve z nevladnimi organizacijami je zelo spodbudno.
Danes sem soustanovitelj zavoda Mednarodni afriški forum, ki deluje v duhu večkulturnega dialoga, trajnostnega razvoja ter sodelovanja med afriškimi državami in Slovenijo.

Ali veš, da:

- Je bila Slovenija sprejeta v OZN 22. maja 1992 kot njena 176. članica? Švica je denimo članica OZN postala šele leta 2002. Kot zadnja, 193. članica je bil v OZN sprejet Južni Sudan. Ob ustanovitvi je OZN štela 51 držav.
- Ker je bila Slovenija sprejeta v OZN 22. maja 1992, na ta dan vsako leto praznujemo dan slovenske diplomacije?
- Je Slovenija ob sprejetju v OZN tedanjemu generalnemu sekretarju OZN Butrosu Butrosu Galiju podarila kopijo situle – bronaste posode iz 6.
stoletja pr. n. št., najdene v Vačah, skoraj geometričnem središču današnje Slovenije? V prostorih OZN so darila držav razstavljena ves čas, eno najbolj
prepoznavnih daril je OZN podaril Luksemburg – kip kovinske pištole z zavozlano cevjo kot simbol miru.
- Se lahko vsak učenec vključi v Društvo za Združene narode za Slovenijo?

Slovarček:

DRŽAVA ČLANICA OZN – lahko nastopa in glasuje na vseh zasedanjih Generalne skupščine, lahko kandidira in je izvoljena v organe OZN, v njih
pa lahko daje tudi predloge za razpravo. Država članica mora spoštovati pravila delovanja organizacije ter plačevati članarino. Slovenija plačuje več kot 2 milijona ameriških dolarjev v redni proračun OZN, v proračun za mirovne operacije pa med 6 in 7 milijonov.

V razmislek:

- Zakaj si Slovenija prizadeva za dejavno delovanje v sistemu OZN?
- Kako mednarodno delovanje Slovenije v sistemu OZN vpliva na njeno podobo v svetu?

Kotiček za učitelje:

Aktivnost 1
Učitelj pripravi preglednico, ki jo nato učenci dopolnijo posamično ali v parih. Iz besedila v tem poglavju izpišejo konkretne primere sodelovanja Slovenije v OZN in njenih programih, agencijah ali skladih.

Dejavnosti ZN                                          Konkretni primeri delovanja Slovenije
Človekove pravice
Mir in varnost v svetu
Trajnostni razvoj
Izobraževanje in kultura

Aktivnost 2
Učitelj učencem da navodila za igro vlog: naloga učencev je, da zaigrajo srečanje zasedanja Generalne skupščine leta 1992, ko je bila Slovenija sprejeta med članice OZN. Dva učenca zaigrata predstavnika Slovenije – predsednika države in zunanjega ministra – ter na zasedanju predstavita svoje argumente, zakaj Slovenija kandidira za članico OZN in kako lahko prispeva k uresničevanju ciljev organizacije. Drugi učenci zaigrajo predstavnike drugih držav in navajajo svoje argumente za sprejetje Slovenije ali proti njemu.

Aktivnost 3
Učitelj učencem predstavi zgodbo Ibrahima Nouhouma, ki je iz Malija prišel v Slovenijo kot študent. Učenci ob njegovi zgodbi ugotavljajo:
S katerimi težavami se srečuje nekdo, ki se odloči preseliti v drugo okolje?
Kakšna je bila izkušnja g. Nouhouma z Društvom za ZN za Slovenijo?

Obisk spletne strani: unaslovenia.org
1. Učenci obiščejo spletno stran Društva za ZN za Slovenijo: www.unaslovenia.org. S klikom na Nagradni razpisi društva lahko ugotovijo, kateri razpisi so trenutno odprti, in se nanje prijavijo.

2. S klikom na Navigacija/Novice/Društvene novice učenci ugotovijo:
- Katere dogodke je društvo organiziralo v zadnjih mesecih?
- S katerimi področji delovanja OZN so bili ti dogodki povezani?

3. S klikom na UNAS na Wikipediji učenci preberejo predstavitev društva.
Premislijo, katere informacije o društvu bi želeli še prebrati v predstavitvi.
Pripravijo predlog in ga pošljejo društvu.

Obisk spletne strani: newyork.predstavnistvo.si
S klikom na Prioritete RS na 66. zasedanju Generalne skupščine OZN se odpre dokument, ki ga učenci preberejo, nato pa izpišejo področja dejavnosti OZN, ki jih je Slovenija določila za najpomembnejša.

Obisk knjižnice:
Učenci pri pouku ali za domačo nalogo obiščejo najbližjo enoto splošne knjižnice in spoznajo, kakšna gradiva vse so na voljo o OZN. Ob pomoči knjižničarja ali učitelja se poučijo, kako najti dodatna gradiva, ki so povezana s poslanstvom OZN – od strokovnih, poljudnih do leposlovnih knjig, ki govorijo o temeljnih človekovih in otrokovih pravicah, do spoznavanja položaja otrok in mladine v drugih državah sveta … Poiščejo lahko tudi revije (otroške, mladinske in strokovne), filme in glasbo.

Kritično razmišljanje:
Učenci po prebranem besedilu ocenijo, ali je bila Slovenija v preteklosti dovolj dejavna v sistemu OZN.
Bi bila lahko bolj dejavna? Bi na katerem od področij morala biti bolj dejavna?