SKUPAJ MOČNEJŠI


Izobraževanje in kultura

Pravica do izobraževanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, pa vendarle je po svetu več kot sto milijonov otrok, od tega 60 odstotkov deklic, ki še vedno nimajo dostopa do šole. Na svetu živi še veliko nepismenih, nekateri otroci pa morajo delati za preživetje. Ker sta šolanje in pridobitev izobrazbe zelo pomembna tudi za odpravo revščine, OZN izobraževanju namenja veliko pozornost, pri tem je dejavna tudi Slovenija. Pomembno vlogo pri izobraževanju v državah v razvoju ima Mednarodni sklad OZN za pomoč otrokom, po vsem svetu znan kot UNICEF. Za to področje pa je pristojna tudi Organizacija OZN za izobraževanje, kulturo in znanost – UNESCO, ki ima svojo nacionalno komisijo tudi v Sloveniji.

Kako Slovenija pomaga pri izobraževanju otrok po svetu

Slovenija pomaga na različne načine: z gradnjo in obnovo šol po svetu, zlasti na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče, ali pa tam, kjer vsi otroci nimajo možnosti, da bi se šolali. Prostovoljci pomagajo otrokom tudi pri učenju. Slovenija je dejavna pri sprejemanju pomembnih dokumentov in pripravi učnih gradiv s področja izobraževanja za človekove pravice, da bi se otroci in mladostniki zavedali, kako pomembne so človekove pravice, kako jih spoštovati in kako pomembne so naše dolžnosti.

Deklici v šoli v afriški državi Gani (Vir: Tina Palaić)

Deklici v šoli v afriški državi Gani (Vir: Tina Palaić)

Gradnja in obnova šol po svetu

Slovenija je v zadnjih letih pomagala pri številnih projektih gradnje ali obnove šol, tudi na Šrilanki in Haitiju. Tako je Šrilanki za odpravljanje posledic potresa in cunamija, ki je decembra 2004 vzel življenje več kot 30.000 prebivalcev ter uničil celotna naselja, namenila humanitarno pomoč, med drugim za obnovo šole St. Mary’s Vidyalaya, Mattakkuliya v glavnem mestu Kolombu, ki jo obiskuje več kot 740 otrok. Danes je šola na Šrilanki obnovljena, pouk od leta 2008 poteka v novih učilnicah.

Za pomoč Haitiju po uničujočem potresu, ki ga je prizadel januarja 2010, je Slovenija v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in slovenskim gospodarstvom Vasi bratstva (Le village de la Fraternité) na obrobju glavnega mesta Port-au-Prince postavila šolo, poimenovano po Republiki Sloveniji (École Communale de la République de Slovénie). Približno 300 otrok je oktobra 2011 znova začelo pouk v novi šoli.

Učenci šole na Haitiju, poimenovane po Sloveniji (École Communale de la République de Slovénie) (Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve)

Učenci šole na Haitiju, poimenovane po Sloveniji (École Communale de la République de Slovénie) (Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve)

Podoben projekt je gradnja učilnice in knjižnice v južnoafriški osnovni šoli Ithuba, ki je namenjena okoliškim prebivalcem, pri njej pa so v letu 2010 sodelovali študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Osnovna šola leži v barakarskem naselju Johannesburga, za katerega so značilni visok odstotek brezposelnosti, revščine, kriminala in okuženosti z virusom HIV. Projekt se umešča v širši program mednarodne mreže arhitekturnih šol za gradnjo šolskih poslopij v nerazvitih in socialno ogroženih delih sveta (www.saip.si/projekt-saip-2010).

Študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pri gradnji šole v Južni Afriki 2010–11 (Vir: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)

Študentje in mentorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani pri gradnji šole v Južni Afriki 2010–11 (Vir: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)

Gradnja šole (knjižnica z učilnico) v Južni Afriki 2010–11 (Vir: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)

Gradnja šole (knjižnica z učilnico) v Južni Afriki 2010–11 (Vir: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani)

Pomoč otrokom pri učenju

Slovenija je na področju izobraževanja pomagala tudi na druge načine. Tako je na primer v afriški državi Ugandi pomagala izdati slikanico in izvajati delavnice za učitelje, pomagala je pri odprtju novih knjižnic in prispevala denar za nakup knjig. V Ugandi namerava Slovenija prek društva Edirisa zagotoviti osnovnošolsko izobrazbo otrokom staroselskega ljudstva Batwa in zagotoviti enakost med spoloma ter povečati vlogo deklet in žensk tega ljudstva.

Na Kosovu in v Makedoniji je Slovenija ob pomoči organizacije Slovenske filantropije pomagala usposobiti učitelje za pomoč otrokom s posebnimi učnimi težavami in prepoznavanje takih otrok ter pripomogla k njihovi večji vključenosti v osnovne šole. Na Kosovu je slovenska ustanova Skupaj posebno pozornost namenila preprečevanju nasilja med vrstniki ter pomoči mladim v stiski z vzpostavitvijo interaktivne spletne strani. To je še zlasti pomembno zato, ker je kar polovica prebivalstva na Kosovu mlajšega od dvajset let.

Delovanje in vloga UNICEF v svetu

UNICEF, Sklad OZN za pomoč otrokom (v angl. United Nations International Children’s Emergency Fund), je OZN ustanovila 11. decembra 1946, da bi zagotavljal hrano in zdravstveno oskrbo otrokom v državah, ki so bile uničene v 2. svetovni vojni. Leta 1954 je postal stalno delujoč sklad OZN, njegova osnovna naloga pa je skrb za otroke in matere v vseh državah v razvoju.

UNICEF deluje na dva načina

1. Ob naravnih nesrečah ali izbruhu novih vojnih žarišč deluje hipno in odzivno. Ta pomoč se imenuje NUJNA HUMANITARNA POMOČ.

UNICEF pride na krizno območje v 24 do največ 48 urah. Ker ima po svetu svoje odjemne centre oziroma skladišča, ki so vedno v pripravljenosti, se lahko hitro odzove in pomaga, največkrat z osnovnimi potrebščinami (hrano, vodo, šotori, odejami, paketi nujne pomoči, zdravili itd.). Na leto je takšnih nujnih primerov okoli 250.

2. Deluje tudi dolgoročno in pomaga državam, ki so še v razvoju. Ta pomoč se imenuje DOLGOROČNA RAZVOJNA POMOČ.

UNICEF si prizadeva, da bi dolgoročno zagotavljal takšno pomoč, ki bi družbam v razvoju pripomogla k hitrejšemu napredku. Tako so njegovi cilji:
- preživetje otrok do petega leta starosti,
- dostop do osnovnega izobraževanja za vse otroke,
- izvedba programov, ki ščitijo otroke v posebno težkih okoliščinah,
- preprečevanje prenosa virusa HIV/aidsa z matere na otroka ter ustrezna oskrba in zaščita okuženih otrok.

Dostop do hrane in čiste pitne vode je v Afriki velika vrednota. (Vir: UNICEF/ Esteve)

Dostop do hrane in čiste pitne vode je v Afriki velika vrednota. (Vir: UNICEF/ Esteve)

Mnogo otrok na svetu, kar 148 milijonov, je podhranjenih. Treba jim je zagotoviti ustrezno prehrano, prehranske nadomestke, vitamine in drugo zdravstveno oskrbo.

Ena pomembnejših nalog sklada je tudi cepljenje otrok proti šestim otroškim nalezljivim boleznim (davica, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza, tetanus, tuberkuloza), saj 1,4 milijona otrok letno še vedno umre zaradi bolezni, ki bi jih sicer lahko preprečili. UNICEF je v številnih državah v razvoju že izkoreninil hude bolezni, do leta 2011 je v Indiji in Nigeriji znižal delež obolelih z otroško paralizo za 96 odstotkov.

Vloga Slovenske fundacije za UNICEF

Društvo Slovenski odbor za UNICEF je bilo v Ljubljani ustanovljeno decembra 1993, dobro leto dni po tem, ko je naša država postala polnopravna članica OZN. Danes je UNICEF Slovenija eden od 36 nacionalnih odborov, ki delujejo v industrijsko razvitih državah. Je prostovoljna, nepridobitna nevladna organizacija, ki deluje predvsem v humanitarne namene in v splošno javno korist. Konec marca 2012 je dejavnosti UNICEF v Sloveniji prevzela Slovenska fundacija za UNICEF.

Slovenski motiv na Unicefovi voščilnici za leto 1974, delo akademske slikarke Marjance Jemec Božič (Vir: Društvo za Združene narode za Slovenijo)

Slovenski motiv na Unicefovi voščilnici za leto 1974, delo akademske slikarke Marjance Jemec Božič (Vir: Društvo za Združene narode za Slovenijo)

Slovenska fundacija za UNICEF (www.unicef.si) zbira sredstva za programe, ki pomagajo otrokom v državah v razvoju. Sredstva se zbirajo s prodajo izdelkov UNICEF in s prirejanjem različnih akcij in dogodkov. Organizirajo se dobrodelni koncerti, teki, razstave, izdelujejo se punčke iz cunj in še mnogo drugih dejavnosti. Veliko sredstev se zbere tudi s pomočjo tistih, ki darujejo vsak mesec. Imenujejo se »starši otrok sveta«. Sredstva pa prispevajo tudi občasni darovalci, podjetja in drugi partnerji. Organizacija izvaja tudi programe za otroke v Sloveniji: v vrtcih, na osnovnih in srednjih šolah, v mladinskih centrih in študentskih organizacijah. Njihov namen je vzgoja otrok in mladostnikov o splošnih vrednotah, kot so človekove pravice, otrokove pravice, mir, solidarnost, socialna pravičnost, strpnost, sprejemanje drugačnosti, večkulturnost, enakost in vključenost v družbo, varovanje okolja. Tako otroci spoznavajo svet, v katerem živimo, z željo da bi postali odgovorni prebivalci sveta. Ob tem se redno usposabljajo tudi vzgojitelji, učitelji in prostovoljci.

ZGODBICA PRVE UNICEFOVE VOŠČILNICE

Unicefova voščilnica je postala resničnost zaradi sedemletne deklice iz Češke, Jitke Samkove. Njena vas je po 2. svetovni vojni prejemala nujno pomoč UNICEF v obliki hrane in zdravil. Jitka je leta 1947 pri likovnem pouku narisala sliko sonca in skupine otrok, ki plešejo okrog mlaja, in jo poslala UNICEF kot zahvalo za vso pomoč njeni vasi, predvsem otrokom. Risbico je poimenovala Sreča. Osebje UNICEF je bilo nad njo tako navdušeno, da so jo ponatisnili na voščilnicah.

Prva Unicefova voščilnica (Vir: Jitka Samková/UNICEF)

Prva Unicefova voščilnica (Vir: Jitka Samková/UNICEF)

UNESCO

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v angl. United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization – UNESCO) je bila ustanovljena leta 1945 kot specializirana agencija OZN. UNESCO deluje na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, kulturne in naravne dediščine, komunikacij in informacij. Prav tako prispeva k izgradnji miru, izkoreninjanju revščine, trajnostnemu razvoju in medkulturnemu dialogu. Slovenija je k njej pristopila 27. maja 1992 kot 167. članica. V Sloveniji deluje Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, ki uresničuje poslanstvo te organizacije ter skrbi za njeno večjo učinkovitost in prepoznavnost (več o tem lahko prebereš na www.unesco.si).

Sedež UNESCO v Parizu (Vir: UNESCO)

Sedež UNESCO v Parizu (Vir: UNESCO)

Seznam svetovne dediščine

Med bolj znanimi konvencijami UNESCO, katerih pogodbenica je tudi Slovenija, je Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine iz leta 1972. Z njo je bil vzpostavljen seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, na katerega se uvrščajo spomeniki in spomeniška območja, ki so izjemne vrednosti za človeštvo in katerih ohranitev je pomembna za vso mednarodno skupnost.

Seznam svetovne dediščine UNESCO leta 2012 šteje 936 spomenikov ali spomeniških območij v 153 državah, od tega je 725 kulturnih, 183 naravnih, 28 pa jih sodi v kategorijo mešane dediščine. Na njem so svetovno znani spomeniki, na primer ostanki inkovskega svetišča Macchu Picchu v današnjem Peruju, indijski mavzolej Tadž Mahal ali kompleks svetišč Abu Simbel v Egiptu (prav za njegovo ohranitev je UNESCO ob graditvi jezu na Nilu začel obsežno mednarodno kampanjo, ki je pripeljala do nastanka konvencije) ter številna zgodovinska mesta v današnji Italiji, Franciji, Španiji in Nemčiji. V zadnjem obdobju imajo pri vpisu na seznam več uspeha kategorije, ki so manj zastopane, na primer kulturna krajina, še posebno pa so se uveljavile meddržavne kandidature, v katerih sodeluje več držav in ki prek več sestavnih delov na ozemlju različnih držav celovito in nazorno predstavijo izbran kulturni ali naravni pojav.

Škocjanske jame

Slovenija ima na seznamu UNESCO od leta 1986 vpisan en spomenik naravne dediščine, to so Škocjanske jame. V njih je reka Reka na stiku fliša s kraškim apnencem v zemeljski zgodovini izoblikovala izjemen splet jam, udornic, ponorov in enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi. Ta je osrednji del podzemnih rovov sistema Škocjanskih jam, ki v celoti meri 6,5 km.

Prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju

Na področju kulturne dediščine so bila leta 2011 na seznam UNESCO vpisana prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju, in sicer v okviru meddržavne nominacije prazgodovinskih kolišč okoli Alp, v kateri je sodelovalo šest držav. Devet barjanskih kolišč v skupini skupaj 111 naselbin ponazarja bogastvo koliščarskih kultur, ki so se od leta 5000 do leta 500 pred našim štetjem na obrežjih jezer in močvirij izoblikovala na območju današnje Francije, Švice, južne Nemčije, severne Italije, Avstrije in Slovenije.

V postopku je skupna slovensko-španska kandidatura dediščine živega srebra, povezana z največjima svetovnima rudnikoma živega srebra v Almadénu in Idriji.

Izobraževanje o svetovni dediščini

Slovenska in hrvaška nacionalna komisija za UNESCO sta v maju 2011 v Škocjanu in Poreču pripravili prvi regionalni forum mladih o svetovni dediščini. Na njem so mladi iz enajstih držav Jugovzhodne Evrope skupaj z vrstniki iz Švice in Združenih arabskih emiratov razmišljali o svoji vlogi pri ohranjanju kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, ki so vpisani na seznam svetovne dediščine pri UNESCO.

Udeleženci prvega mladinskega foruma v Jugovzhodni Evropi na področju izobraževanja o svetovni dediščini (Vir: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO)

Udeleženci prvega mladinskega foruma v Jugovzhodni Evropi na področju izobraževanja o svetovni dediščini (Vir: Slovenska nacionalna komisija za UNESCO)

Forum z naslovom Sodelovanje za boljšo skupno prihodnost je nastal v prizadevanjih, da bi izobraževanje o svetovni dediščini bolj vključili v redni pouk. Med petdnevnim srečanjem so mladi sami izdelali mozaik in fresko, spoznali Škocjanske jame in Evfrazijevo baziliko v Poreču, razglabljali o tem, kako približati pomen dediščine mladim, in vzpostavili vezi za prihodnje sodelovanje.

UNESCO v zadnjem desetletju dejavno prispeva tudi k ohranjanju in varovanju nesnovne dediščine, ki zajema navade, znanja in veščine ter z njimi povezane predmete in kulturne prostore. Konvencija s tega področja iz leta 2003 vzpostavlja seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, na katerega je v letu 2012 vpisanih 232 primerov nesnovne dediščine.

UNESCO šole (šole ASP-net)

UNESCO je začel leta 1953 šole povezovati v omrežje ASP-net (v angl. Associated Schools Project Network), da bi mladi prek neposrednega sodelovanja z vrstniki iz različnih okolij in kultur učinkoviteje krepili vrednote, ki bodo utrjevale mir med ljudmi, ohranjale naš planet ter trajnostno in kakovostno življenje na njem. UNESCO šole si prizadevajo, da bi imeli učenci in njihovi učitelji pozitiven odnos do naravne in kulture dediščine. Glavne tematike, s katerimi se ukvarjajo, so vloga OZN pri reševanju svetovnih problemov (lakota, zdravstvo, vojne ipd.), človekove pravice, demokracija, strpnost, sodelovanje, medkulturno učenje, reševanje okoljskih problemov ter vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Vse šole članice mreže so se zavezale, da bodo spoštovale načela za 21. stoletje, ki jih po nekdanjem predsedniku Evropske komisije in predsedniku komisije UNESCO o izobraževanju za 21. stoletje Jacquesu Delorsu imenujemo tudi Delorsovi stebri.

DELORSOVI STEBRI za 21. stoletje, ki zavezujejo vse članice UNESCO ASP-net, so:
1. Učiti se, da bi vedeli.
2. Učiti se, da bi znali delati.
3. Učiti se, da bi znali živeti skupaj.
4. Učiti se biti.

Slovenska mreža UNESCO šol je članica mednarodne šolske mreže, v katero je vključenih okoli 8000 šol iz več kot 170 držav. Slovenska mreža deluje od leta 1993. Leta 2001 je za kakovostno delovanje in posebne dosežke prejela nagrado UNESCO steber miru.

Ljubljana – svetovna prestolnica knjige

UNESCO si prizadeva za večjo povezanost mest po vsem svetu pri vključevanju v različne dejavnosti. Tako danes obstaja mreža ustvarjalnih mest, ki so dejavna na področju književnosti, filma in glasbe. Nekatera mesta so se pridružila mreži mest proti ksenofobiji in rasizmu, druga nosijo naziv svetovna prestolnica knjige.

Pisatelj Boris Pahor v pogovoru z mladimi v Trubarjevi hiši literature (Vir: Miha Fras)

Pisatelj Boris Pahor v pogovoru z mladimi v Trubarjevi hiši literature (Vir: Miha Fras)

Ljubljana je bila tako imenovana za svetovno prestolnico knjige 2010/2011. S tem je mesto dobilo priložnost za izvedbo vrste projektov in kar 1651 dogodkov za širšo dostopnost knjige ter spodbujanje književnosti in branja. Da bi kupili kakšno knjigo več namesto povprečne dve do tri na leto, je v okviru projekta Knjige za vsakogar izšlo 21 knjig po samo tri evre. V stoodstotno naravni knjižnici pod krošnjami si je lahko vsakdo sposodil knjigo in jo prebral na svežem zraku. Svoja vrata je odprla prva otroška knjigarna v Ljubljani, Kres pod Gradom, in prva literarna hiša na Slovenskem, Trubarjeva hiša literature.

Ali veš, da:

- Se na svetu kar 250 milijonov otrok v starosti od petih do štirinajstih let preživlja z delom?

- Je na svetu 872 milijonov ljudi nepismenih, od tega dve tretjini žensk? Najslabši je položaj v podsaharski Afriki, kjer osnovno šolo obiskuje le 64
odstotkov otrok.

- Je na začetku UNICEF (www.unicef.org) deloval kot majhna organizacija, ki je otrokom povojne Evrope, Bližnjega vzhoda in Kitajske, ki so živeli v
pomanjkanju in bili na robu izstradanosti, zagotavljala mleko v prahu in prehranske nadomestke?

- Je med podporniki UNICEF okoli tristo znanih igralcev, glasbenikov, športnikov in umetnikov, ki delujejo za dobro otrok na mednarodni in nacionalni ravni?

- So za delo UNICEF nepogrešljivi darovalci, sponzorji in ogromno število prostovoljcev, ki pomagajo tako doma kot v državah v razvoju?

- Je pri UNICEF zaposlenih 8400 ljudi, od tega jih več kot 7300 dela v državah v razvoju?

- Je bila leta 1974 voščilnica z motivom Marjance Jemec Božič najbolje prodajana voščilnica UNICEF v Evropi? V Sloveniji imamo namreč eno najdaljših tradicij pri prodaji voščilnic UNICEF in velike uspehe pri zbiranju sredstev.

- V okviru Slovenske fundacije za UNICEF delujejo varne točke – javni prostori, kamor se otroci lahko zatečejo po pomoč, ko se znajdejo v težavi ali stiski?

- Je med Nobelovimi nagrajenci samo pet odstotkov žensk? Program UNESCOL’OREAL Za ženske v znanosti nagrajuje znanstveno odličnost in opozarja na pomen žensk v znanosti. Je edini program, ki s podeljevanjem nagrad in štipendij ženskam z vsega sveta nagrajuje znanstveno odličnost žensk.

- Je na cunamije mogoče opozarjati? UNESCO je v sodelovanju z regionalnimi centri po svetu razvil sistem, ki opozarja pred nevarnostjo cunamijev. Sistem je začel delovati 18 mesecev po veliki tragediji v Indijskem oceanu decembra 2004, v kateri je umrlo več kot 200.000 ljudi.

- Lahko o delovanju šol v manj razvitih državah izvemo na zanimivi razstavi Šola – ključ za razvoj v Slovenskem šolskem muzeju, ki predstavlja šole v afriških državah? Razmere v teh so mladi avtorji razstave predstavili iz osebnega vidika, saj so v Afriki delovali kot prostovoljci v Angoli, Malaviju in Gani.

- So bili mladi po svetu vključeni tudi v različne projekte, s katerimi se je skušalo opozoriti na probleme in poskrbeti za boljšo ozaveščenost o njih?
Takšno delavnico je ob finančni pomoči Ministrstva za zunanje zadeve v letu 2010 izvedel Zavod za ustvarjalni razvoj mladih Celje. Projekt je vključeval likovne delavnice za otroke afganistanskih beguncev v Iranu in za otroke v afganistanski pokrajini Herat. S projektom so želeli opozoriti na problematiko afganistanskih beguncev in na razmere v Afganistanu. Več o projektu, ki je nastal v sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve in obrambo, najdete na: www.celje.si/sl/theworld-ofart/76-razstave-v-letu-2010/531-celjegalerija-likovnih-del-mladih.

- Je v letu 2010 je Pionirski dom izvedel projekt Umetnost brez meja, namenjen izobraževanju profesorjev in študentov z Likovne akademije Univerze v Heratu v Afganistanu. Več o projektu najdete na: www.pionirski-dom.si/objave/2934/na-obisku-studentje-in-profesorji-univerze-v-heratu.

Slovarček:

NEVLADNA ORGANIZACIJA - je organizacija, ki jo sestavljajo prostovoljci z namenom delovanja na nekem področju, navadno človekoljubnem, okoljevarstvenem ipd. Je organizacija, ki ni del vlade in je tudi ni ustanovila država ter med drugim prispeva k razvoju in uresničevanju demokracije in človekovih pravic. Financira se s prostovoljnimi prispevki in različnimi projekti. Med najbolj znani nevladni organizaciji sodita Amnesty International in Greenpeace.

V razmislek:

- V čem si je delovanje organizacij UNESCO in UNICEF podobno in v čem se razlikujeta?

- Kako delujeta obe organizaciji za doseganje svojih ciljev? Poznaš njuno delovanje?

Kotiček za učitelje:

Aktivnost 1
Učenci se razdelijo v več skupin, vsaka skupina predstavlja eno območje (slovensko ali v svetu), ki se želi uvrstiti na seznam naravne in kulturne dediščine UNESCO. Ena skupina prevzame vlogo komisije, ki izbira območja, ki se bodo na koncu uvrstila na ta seznam.

Skupine, ki predstavljajo območja, pripravijo argumente, zakaj si želijo in zaslužijo uvrstitev na seznam. Za svojo predstavitev pripravijo letak z osnovnimi informacijami. Skupina, ki predstavlja komisijo, pa pripravi seznam meril, na podlagi katerih bo izbrala območja, ki jih bo uvrstila na seznam.

Aktivnost 2
Učenci se razdelijo v pet skupin ter v literaturi ali na spletu poiščejo informacije o področjih delovanja UNESCO. Vsaka skupina zbere informacije o enem od glavnih programov UNESCO: izobraževanje, naravoslovje, družboslovje in humanistika, kultura in komunikacije. O programu predstavijo naslednje:
- katera področja delovanja pokriva (Themes),
- kje po svetu deluje program (Worldwide),
- kateri so odmevni dogodki v letu in katere nagrade se podeljujejo (Events),
- s katerimi drugimi organizacijami UNESCO v programu sodeluje (Partners).

Obisk spletne strani unicef.si
Učenci obiščejo spletno stran Slovenske fundacije za UNICEF in izberejo razdelek Akcije v teku. Ugotovijo:
- Katere akcije trenutno Slovenska fundacija za UNICEF vodi za pomoč otrokom po svetu?
- Katere predmete UNICEF podarja otrokom po svetu z akcijo Delimo srečo za srečno novo leto?
- Katere akcije trenutno izvaja Slovenska fundacija za UNICEF za pomoč otrokom v Sloveniji?
- Kaj pomeni znak Varna točka? Si ga že opazil? Kje?

Obisk spletne strani whc.unesco.org/en/40years
Učenci obiščejo spletno stran, ki je namenjena predstavitvi 40. obletnice konvencije o svetovni dediščini. V razdelku The List je seznam vseh območij/krajev svetovne dediščine z interaktivnim zemljevidom.

Učenci:
- poiščejo podatke o slovenski dediščini,
- ugotovijo, katera država ima na seznamu največ območij/krajev,
- ob pomoči zemljevida ugotovijo, na kateri celini je največ območij/krajev s seznama,
- predstavijo eno območje/kraj s seznama.

Kritično razmišljanje
Splošna deklaracija človekovih pravic v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do izobraževanja in da mora biti šolanje na začetni stopnji obvezno. Učenci pojasnijo, kako si organizaciji UNESCO in UNICEF prizadevata doseči ta cilj.