SKUPAJ MOČNEJŠI


OZN

Organizacija združenih narodov (s kratico OZN ali ZN) je mednarodna organizacija, ki je nastala leta 1945. Ustanovilo jo je 51 držav, ki so se po drugi svetovni vojni zavezale k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvoju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic.

Cilji OZN

OZN imajo štiri temeljne cilje:

  • ohranjati mednarodni mir in varnost,
  • spodbujati prijateljske odnose med narodi,
  • zavzemati se za mednarodno sodelovanje z namenom izboljšanja kakovosti življenja revnih in ljudi v nerazvitih okoljih, odpraviti lakoto, bolezni in nepismenost ter spodbujati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi,
  • delovati kot središče, ki usklajuje prizadevanja narodov za doseganje skupnih ciljev.

Zaradi svojega edinstvenega mednarodnega značaja in pooblastil, ki izhajajo iz Ustanovne listine OZN, lahko OZN ukrepa v številnih zadevah, hkrati pa je prostor, kjer lahko države članice izrazijo svoja mnenja.

Ustanovna listina OZN

Ustanovna listina opredeljuje cilje in načela OZN: ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, vzdrževanje prijateljskih odnosov med narodi, sodelovanje pri reševanju mednarodnih gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih vprašanj ter širjenje spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Podpisana je bila 26. junija 1945 v San Franciscu. Njeno besedilo je v celoti dostopno tudi na spletni strani:
http://www.unaslovenia.org/dokumenti/ulzn

Struktura in organiziranost OZN

Ustanovna listina OZN določa šest glavnih organov, in sicer Generalno skupščino, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. Sistem OZN je še veliko večji, saj vključuje tudi petnajst specializiranih agencij ter številne programe in sklade. Svet OZN za človekove pravice s sedežem v Ženevi, ki je bil ustanovljen leta 2006 kot naslednik Komisije za človekove pravice, je najpomembnejše medvladno telo za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic.

Dvorana-Generalne-skupščine

Dvorana Generalne skupščine (Vir: UN Photo/Devra Berkowitz)

Generalna skupščina

Generalna skupščina (v angl. General Assembly) je najpomembnejši posvetovalni organ OZN, ki ga sestavljajo predstavniki vseh držav članic. V njej se razpravlja in sklepa o mednarodnih zadevah, ki so opredeljene v ustanovni listini. Naloge OZN izhajajo večinoma iz resolucij, ki jih sprejme Generalna skupščina.

Generalna skupščina se sestaja na rednih letnih zasedanjih, ta pa se lahko skličejo tudi po potrebi. Njeno delo poteka na plenarnem zasedanju in v šestih odborih:

  • 1. odbor obravnava razorožitvena in varnostna vprašanja,
  • 2. odbor obravnava ekonomska, finančna in razvojna vprašanja,
  • 3. odbor obravnava človekove pravice in socialna, humanitarna ter kulturna vprašanja,
  • 4. odbor obravnava politična vprašanja, mirovne operacije in dekolonizacijska vprašanja,
  • 5. odbor obravnava administrativno-finančna vprašanja in proračun,
  • 6. odbor obravnava mednarodnopravna vprašanja.

Odločitve o pomembnih vprašanjih, na primer o miru in varnosti, sprejetju novih članic in proračunskih zadevah, se sprejemajo z dvotretjinsko večino, druge odločitve pa z navadno večino. Vsaka država članica OZN ima en glas.

Varnostni svet

Zasedanje Varnostnega sveta OZN (Vir: UN Photo/Evan Schneider)

Zasedanje Varnostnega sveta OZN (Vir: UN Photo/Evan Schneider)

Glavna odgovornost Varnostnega sveta (VS, v angl. Security Council) je ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Sestavlja ga pet stalnih članic (Kitajska, Francija, Rusija, Velika Britanija in Združene države Amerike) in deset nestalnih članic, ki jih izvoli Generalna skupščina za dobo dveh let. Vsaka članica sveta ima po en glas. Odločitve o postopkovnih vprašanjih se sprejemajo z najmanj devetimi glasovi članic od skupaj petnajstih. Za odločitve o vsebinskih vprašanjih je potrebnih devet glasov, skupaj z glasovi vseh petih stalnih članic. Nesoglasje ene od stalnih članic pri sprejetju odločitve VS OZN z drugo besedo imenujemo veto. V OZN pravkar poteka razprava o reformi Varnostnega sveta, v njej pa se države poskušajo dogovoriti, kako njegovo sestavo in način dela prilagoditi sodobnemu času in razmeram v svetu.

Ekonomski in socialni svet

Ekonomski in socialni svet (v angl. Economic and Social Council – ECOSOC) je osrednji organ OZN za usklajevanje ekonomskih, socialnih in drugih področij, s katerimi se ukvarjajo OZN in njene specializirane agencije. Obsega 54 članic, ki se volijo za obdobje treh let in so iz vseh regij sveta. Glasovanje v njem poteka z navadno večino, vsaka članica pa ima po en glas.

Meddržavno sodišče

Meddržavno sodišče (v angl. International Court of Justice – ICJ) s sedežem v Haagu na Nizozemskem je glavni sodni organ OZN. Sodišče rešuje pravne spore med državami in izdaja posvetovalna mnenja organom OZN in njenim specializiranim agencijam.

Skrbniški svet

Skrbniški svet (v angl. Trusteeship Council) je bil ustanovljen leta 1945, da bi zagotavljal mednarodni nadzor nad enajstimi skrbniškimi ozemlji, sedem držav članic pa je bilo določenih za njihovo upravljanje. Organ je zagotovil, da so se ta ozemlja pripravila na samoupravo ali neodvisnost, ki so jo dosegla do leta 1994. Njegovo delo se je tako končalo, zato je Skrbniški svet spremenil svoj poslovnik in se odločil, da se sestane, ko bo to potrebno.

Sekretariat

Sekretariat, ki zaposluje mednarodno osebje po vsem svetu, izvaja različna vsakodnevna opravila OZN, zagotavlja podporo glavnim organom OZN ter upravlja programe in politike, ki so jih ti ustanovili ali so se zanje odločili.

Generalni sekretar OZN Ban Ki-mun (Vir: www.un.org/sg)

Generalni sekretar OZN Ban Ki-mun (Vir: www.un.org/sg)

Vodi ga generalni sekretar, ki ga imenuje Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta za obdobje petih let, z možnostjo enkratne ponovitve mandata. Generalni sekretar je simbol idealov OZN in zagovornik interesov vseh ljudi na svetu, še zlasti revnih in najbolj ranljivih. Zdajšnji generalni sekretar – že osmi po vrsti – je Korejec Ban Ki-mun. Vodenje Sekretariata je prevzel 1. januarja 2007.

Naloge Sekretariata so izjemno raznovrstne. Segajo od upravljanja mirovnih operacij do posredovanja v mednarodnih sporih, spremljanja gospodarskih in družbenih gibanj ter problemov, priprave študij o človekovih pravicah in trajnostnem razvoju. Osebje Sekretariata tudi obvešča svetovne medije o delu OZN, prireja mednarodne konference o pomembnih svetovnih vprašanjih ter prevaja dokumente v uradne jezike OZN.

Seznam dosedanjih generalnih sekretarjev OZN

 
Generalni sekretar
Država porekla
Mandat
1.Trygve LieNorveška (Evropa)2. februar 1946–10.
november 1952
2.Dag HammarskjöldŠvedska (Evropa)10. april 1953–18.
september 1961
3.U TantMjanmar (Azija)30. november 1961–31.
december 1971
4.Kurt WaldheimAvstrija (Evropa)1. januar 1972–31.
december 1981
5.Javier Pérez de CuéllarPeru (Južna Amerika)1. januar 1982–31.
december 1991
6.Boutros Boutros GaliEgipt (Afrika)1. januar 1992–31.
december1996
7.Kofi AnnanGana (Afrika)1. januar 1997–31.
december 2006
8.Ban Ki-MunJužna Koreja (Azija)1. januar 2007–

Generalni sekretar in osebje Sekretariata so mednarodni javni uslužbenci, zato za svoje delo odgovarjajo OZN, saj delujejo pod prisego, da ne iščejo ali sprejemajo navodil od katere koli vlade ali zunanje oblasti. V skladu z ustanovno listino je vsaka država članica zavezana, da ne bo poskušala vplivati na osebje Sekretariata pri opravljanju njegovih dolžnosti.

OZN ima sedež v New Yorku, urade pa še v Adis Abebi, Bangkoku, Bejrutu, Ženevi, Nairobiju, Santiagu in na Dunaju, predstavništva posameznih specializiranih agencij pa so tudi drugod po svetu.

Prejšnji in zdajšnji generalni sekretar OZN, Kofi Annan in Ban Ki-mun (Vir: UN Photo/Paulo Filgueiras)

Prejšnji in zdajšnji generalni sekretar OZN, Kofi Annan in
Ban Ki-mun (Vir: UN Photo/Paulo Filgueiras)


Organizacijska shema OZN (pdf)

Kako država postane članica OZN

Članstvo v OZN je v skladu z ustanovno listino odprto za »vse miroljubne države, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v Ustanovni listini OZN, in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti«. Priznanje nove države ali vlade je lahko le odločitev drugih držav, ki državo lahko priznajo ali pa tudi ne. To ponavadi pomeni pripravljenost, da z njo vzpostavijo diplomatske odnose. OZN torej niso niti država niti vlada.

Države pridobijo članstvo v OZN z odločitvijo Generalne skupščine in na priporočilo Varnostnega sveta. Če strnemo, je postopek naslednji:

  1. Država generalnemu sekretarju predloži vlogo za članstvo in uradno pismo, s katerim izjavlja, da sprejema obveznosti iz ustanovne listine,
  2. varnostni svet vlogo preuči. Vsako priporočilo za članstvo mora prejeti najmanj devet od petnajstih glasov njegovih članic, vendar nobena od petih stalnih članic ne sme glasovati proti vlogi za članstvo,
  3. če Varnostni svet izda priporočilo za članstvo, se to predloži Generalni skupščini v obravnavo. Za sprejetje nove članice je potrebna dvotretjinska večina glasov držav članic v Generalni skupščini,
  4. članstvo začne veljati na dan, ko se sprejme resolucija o članstvu.

Trenutno imajo OZN 193 držav članic.

Ali veš, da:

- je bila ustanovitev OZN prvič omenjena v Atlantski listini leta 1942?
- se je največ novih članic hkrati (če ne štejemo leta ustanovitve 1945) OZN pridružilo leta 1960, in sicer 17?
- se zasedanja Generalne skupščine udeležujejo tudi predsedniki držav?
- so uradni jeziki OZN angleški, francoski, španski, ruski, kitajski in arabski jezik?
- je na logotipu OZN zemljevid sveta, ki simbolizira vse ljudi sveta, obdan je z oljčnima vejicama, ki sta simbol miru?
- je bilo prvo zasedanje Varnostnega sveta OZN 17. januarja 1946 v Londonu? Tudi pozneje Varnostni svet ni zasedal samo na sedežu OZN v New Yorku. Leta 1972 je denimo zasedal v prestolnici Etiopije, leto zatem pa v prestolnici Paname.

Slovarček:

VETO – latinski izraz za nasprotovanje (»prepovedujem!«). Pravica koga, da z ugovorom in nasprotovanjem prepreči sprejetje, izpolnitev sklepa, zakona ali resolucije. V Varnostnem svetu OZN ima pet stalnih članic znotraj petnajstčlanskega sveta pravico do veta.

RESOLUCIJA – dokument o pomembnem vprašanju ali položaju, sprejet na sestanku ali zborovanju. Resolucije na primer sprejemajo Generalna skupščina, Varnostni svet in drugi predstavniški organi. Običajno so te zgolj priporočila državam, resolucije Varnostnega sveta po VII. poglavju ustanovne listine pa so za države članice OZN obvezujoče. Z njimi lahko Varnostni svet odobri sankcije zoper države ali celo vojaško posredovanje.

V razmislek:

- Zakaj je obstoj mednarodne organizacije, kot je OZN, ključen za svetovni
mir in razvoj?
- Kako OZN zagotavlja enakopravnost vseh držav?
- Na kaj najprej pomislite ob imenu OZN?

Kotiček za učitelje:

Aktivnost 1
Učitelj pripravi organigram sistema OZN, v katerem je prazen prostor za vpisovanje najbolj vidnih organov, agencij, skladov in programov OZN. Učenci z uporabo literature in/ali spleta izpolnijo manjkajoče informacije: ime organa, področje delovanja, naloge itd. Učenci primerjajo svoje izdelke med seboj, učitelj pa ob tem vodi pogovor:

- Katero področje delovanja OZN je najbolj raznovrstno?

- Katero področje delovanja OZN je najbolj odmevno v časnikih?

- Katero področje delovanja OZN učence najbolj zanima?

Aktivnost 2
Učitelj pripravi kronološki pregled razvoja mednarodnega povezovanja v naslednji obliki (glej pdf).

Učenci dopolnijo kronološki pregled razvoja OZN tako, da dopišejo opis RAZMERE V SVETU. Ob tem premislijo o naslednjem vprašanju:

- Katere okoliščine v svetu so vplivale na ustanovitev OZN?

- Kakšna je bila vloga velesil pri tem?

- Ali se je vloga OZN skozi zgodovino kaj spremenila?

Obisk spletne strani: un.org
1. Učenci obiščejo spletno stran OZN (www.un.org) in poiščejo odgovore na naslednja vprašanja:

V kolikih jezikih je objavljena spletna stran OZN? Zakaj le v teh?

2. Kliknejo na zapis Welcome in nato izberejo okno Your United Nations/Events Calender. Ugotovijo:

a) kateri dogodki se bodo zvrstili v prihodnjem tednu in katerim temam bo v OZN namenjene največ pozornosti,

b) kaj lahko sklepajo o dejavnosti OZN na podlagi dogodkov iz koledarja.

3. Kliknejo na zapis Welcome ter nato izberejo okno Conferences, Meetings, Events/UN General Assembly 66th session. Ugotovijo, o čem so odločali predstavniki držav na zadnjem zasedanju.

Kritično razmišljanje
Učenci teden dni spremljajo dnevne novice o dogajanju v svetu, v katerih se omenja OZN. Učitelj jim v ta namen pripravi učni list z navodili. Učenci zapišejo:

- dan, ko je bila novica objavljena,

- državo, v kateri se je dogodek zgodil,

- kratek opis dogodka (kaj se je zgodilo, kdo je v dogodku sodeloval). Po koncu ob zapisanem učenci predstavijo svojo ugotovitev, ki zajema:

- kako so novinarji poročali o dogodku,

- kaj je bilo v novicah najbolj poudarjeno,

- kako je bila v novicah omenjena OZN in

- kaj je bilo povedano o OZN.

Svoj zapis učenci sklenejo s kritičnim premislekom, zakaj danes svet potrebuje organizacijo, kot je OZN.