V dvajsetih letih svojega članstva v OZN je Slovenija veliko prispevala k našemu delu. Njene enote sodelujejo v mirovnih operacijah OZN, bila pa je tudi članica Varnostnega sveta in Sveta za človekove pravice. Tudi v svojih razvojnih prizadevanjih je naredila zavidljiv korak: medtem ko je bila nekoč sama med prejemnicami pomoči, se danes uvršča med donatorice in velikodušno pomaga drugim pri izpolnjevanju njihovih potreb in želja.
Njeno vsestransko delovanje na svetovnem prizorišču izraža odločno podporo slovenske vlade in državljanov prizadevanjem OZN za mir, razvoj in človekove pravice. Za njeno predanost sem ji iz srca hvaležen.
Nanjo me vežejo tudi prisrčni spomini iz obdobja 90. let prejšnjega stoletja, ko sem kot veleposlanik Republike Koreje z Dunaja pokrival tudi Slovenijo. Ko je po padcu komunizma na tem območju zavel nov veter, je država kar prekipevala od pričakovanj, podkrepljenih z zgodovino, kulturo in običaji. Navdušeno sem spremljal, kako so si Slovenci gradili gospodarstvo in utrjevali takrat mlado demokracijo.
Ta vtis se je zgolj še okrepil ob mojem naslednjem obisku, takrat že v vlogi generalnega sekretarja OZN. V pogovorih z voditelji in tudi z navadnimi ljudmi sem se namreč prepričal, da želijo vsi prispevati k skupni blaginji.
Trdno verjamem, da bodo iz tega priročnika novi rodovi slovenskih učiteljev in učencev črpali navdih, da bodo kot državljani sveta delovali na področju OZN. Veselim se že njihovih prispevkov k spoprijemanju z izzivi današnjega časa.