Kaj ogroža mir in varnost

Varnostni svet je glavni organ za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti. Ima pet stalnih članic – Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo, Rusko federacijo in ZDA in deset nestalnih članic, ki jih izvoli Generalna skupščina za dobo dveh let.

OZN je zrasla iz ruševin druge svetovne vojne, pozneje se je soočala z nenehno jedrsko grožnjo med hladno vojno ter številnimi regionalnimi spori. Danes poleg vojaških spopadov mir in varnost med drugim ogrožajo revščina, kriminal, lakota, uničevanje okolja, šibke demokratične institucije in kršitve človekovih pravic. Vse našteto je pogosto v središču notranjih in mednarodnih napetosti.

Leta 2004 je tedanji generalni sekretar OZN Kofi Annan oblikoval skupino strokovnjakov, ki je določila šest skupin dejavnikov, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost v sodobnem svetu:

• gospodarska in družbena tveganja, med drugim revščina, nalezljive bolezni in uničevanje okolja,
• meddržavni spori,
• notranji spori, med drugim državljanske vojne, genocid in druga grozodejstva,
• jedrsko, radiološko, kemično in biološko orožje,
• terorizem,
• mednarodni organizirani kriminal.

Mir in varnost sta ogrožena tudi, če so demokratične institucije šibke ali jih celo ni, zato OZN pomembno prispeva k njihovi krepitvi v več kot petdesetih državah po svetu. Danes lahko govorimo o splošno razširjeni demokraciji, saj ljudje s svobodnimi volitvami izberejo več vlad kot kadar koli prej v zgodovini.

Mirovne operacije OZN

Skozi zgodovino OZN so se kot pomembno sredstvo vzpostavljanja in ohranjanja mednarodnega miru razvile mirovne operacije. Pripadnike mirovnih operacij OZN pogosto poimenujemo »modre čelade«, in sicer zaradi svetlo modrih pokrival, ki jih nosijo vojaki. Ti zagotavljajo varnost in državam pomagajo k miru.

Na splošno delimo mirovne operacije OZN na:
– tiste, ki jih z mandatom OZN izvajajo druge regionalne organizacije (npr. EU, NATO). Imenujemo jih »mednarodne operacije in misije«, kar je najširši pojem za operacije, ki jih izvaja katera koli organizacija;
– tiste, ki delujejo pod neposrednim poveljem OZN. Glede na mandat – to so naloge, ki jim jih določi Varnostni svet – v grobem razlikujemo med operacijami za ohranjanje miru in operacijami za izgradnjo miru.

Operacije za ohranjanje miru

Operacije OZN za ohranjanje miru pomagajo sprtim državam, da si lahko ustvarijo pogoje za trajen mir. Ohranjanje miru (v angl. peacekeeping) je pomembna dejavnost OZN, ki temelji na mednarodnem sodelovanju. Operacije OZN za ohranjanje miru sledijo trem osnovnim načelom:

• soglasja vseh strani v sporu,
• nepristranskosti,
• neuporabe sile, razen v primeru samoobrambe in obrambe mandata.

Vojake, policiste in civiliste v mirovne operacije prispevajo države članice OZN. Te tudi financirajo njihovo delovanje s prispevki v poseben proračun. Danes je število pripadnikov mirovnih operacij najvišje v zgodovini OZN, kar pomeni, da je treba zanje zagotoviti več sredstev, osebja in opreme kot kadar koli v preteklosti.

Trenutno poteka petnajst mirovnih operacij OZN in ena politična misija (UNAMA) na štirih celinah.

Kako deluje Slovenija v OZN na področju miru in varnosti?

Svoje pripadnike v mirovne operacije prispeva več kot 110 držav. Slovenija sodeluje v operacijah pod neposrednim vodstvom OZN ter tudi v tistih, ki jih z mandatom OZN vodita EU in NATO. V preteklosti je pretežno sodelovala v operacijah pod vodstvom Nata. Do danes je v mednarodnih operacijah in misijah sodelovalo že več kot 5000 slovenskih vojakov, policistov in civilnih strokovnjakov za posamezna področja.

Slovenska vojska je v mirovni operaciji prvič sodelovala leta 1997, ko je svoje pripadnike napotila na humanitarno operacijo ALBA v Albaniji; operacija je potekala pod vodstvom Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), a z mandatom OZN. Še istega leta je napotila vojake v mirovno operacijo OZN na Cipru. Vzporedno z njo je svoje poslanstvo v svetu začela izvajati tudi slovenska policija. Leta 1997 so prvi slovenski policisti sodelovali v operaciji MAPE v Albaniji, ki jo je vodila tedanja Zahodnoevropska unija.

Danes je težišče delovanja slovenskih pripadnikov v mednarodnih operacijah in misijah na Kosovu in v Afganistanu, delujejo pa še v Bosni in Hercegovini, Libanonu, Siriji, Somaliji, Srbiji in Makedoniji. V januarju 2012 je bilo v mednarodnih operacijah in misijah 424 vojakov in 21 policistov. Največ slovenskih vojakov danes sodeluje v operaciji pod vodstvom Nata – KFOR na Kosovu, kjer je trenutno tudi največ slovenskih policistov, in sicer v operaciji pod vodstvom Evropske unije – EULEX.

Operacije za izgradnjo miru

Operacije za izgradnjo miru (v angl. peacebuilding operations) so namenjene v pomoč državam in območjem, ki jih pestijo vojne, pri prehodu iz vojnega stanja v mir. Ko se spopadi končajo, države pogosto potrebujejo pomoč pri obnovi državnih institucij, ki so odgovorne za vzdrževanje javnega reda in miru (na primer usposabljanje novih policistov), ter zdravstvenih, izobraževalnih in drugih javnih storitev, ki jih je vojna onesposobila. Tovrstne operacije lahko vključujejo tudi dejavnosti, kot so razorožitev, demobilizacija in vključevanje nekdanjih borcev in beguncev nazaj v družbo ter nadzor nad izvedbo volitev. V središču izgradnje miru je pogosto načrt, kako znova zgraditi državo, ki bo zmožna reševati spore po mirni poti, zaščititi prebivalce in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic.

Operacije za izgradnjo miru, ki jih imenujemo tudi politične misije, so imele pomembno vlogo pri dejavnostih OZN v Kambodži, Salvadorju, Gvatemali, Mozambiku, Liberiji, Bosni in Hercegovini, Sierri Leone, Kosovu in Timorju – Leste (nekdanjem Vzhodnem Timorju).

Razorožitev

Z razvojem mednarodnega humanitarnega prava so v okviru OZN nastali pomembni mednarodni sporazumi, ki prepovedujejo ali omejujejo uporabo nekaterih vrst orožja. Razorožitev in nadzor nad oborožitvijo sta pomembna dejavnika zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti, stabilnosti in preglednosti.

Za Slovenijo sta še posebno pomembni konvenciji, ki prepovedujeta uporabo, proizvodnjo in prodajo protipehotnih min in kasetnega streliva – orožja, ki še dolgo po prenehanju oboroženih spopadov povzroča žrtve in poškodbe med civilnim prebivalstvom ter onemogoča razvoj in obnovo. Slovenija je v teh prizadevanjih še zlasti dejavna prek Mednarodnega skrbniškega sklada za okrepitev človekove varnosti (ITF), ki ima sedež na Igu pri Ljubljani.

Mednarodni skrbniški sklad za okrepitev človekove varnosti (ITF)

Sedež: Ig pri Ljubljani
Spletna stran: www.itf-fund.si

Mednarodni sklad zbira finančna sredstva, s katerimi financira projekte razminiranja in pomoči žrtvam min. Doslej mu je uspelo zbrati več kakor 350 milijonov dolarjev, od tega so več kot 150 milijonov prispevale ZDA. S tem denarjem je ITF financiral zdravljenje 1200
invalidov, med njimi največ otrok žrtev min ali drugih neeksplodiranih ubojnih sredstev (neeksplodiranih bomb, granat, kasetnega streliva ipd.). Žrtve min so največkrat invalidi, saj po nesreči praviloma ostanejo vsaj brez ene noge ali ene roke. Zdravljenje je v večini primerov potekalo na Univerzitetnem inštitutu za rehabilitacijo v Ljubljani. ITF je poleg tega financiral čiščenje miniranih območij v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, v Makedoniji, Srbiji in v državah zunaj območja Zahodnega Balkana. Skupno mu je uspelo očistiti več kot 115 milijonov kvadratnih metrov z minami onesnaženih območij v državah Zahodnega Balkana in 2,5 milijona kvadratnih metrov na Južnem Kavkazu. V njegovih programih se je šolalo kar 850 strokovnjakov za medicinsko rehabilitacijo in strokovnjakov za razminiranje. ITF je financiral programe za preprečevanje nesreč, ki jih povzročajo mine in druga neeksplodirana ubojna sredstva, v katerih je sodelovalo osemdeset tisoč ljudi. Mednarodni sklad je tako postal največji in najuspešnejši projekt Slovenije na humanitarnem področju.